Študentsko delo

Študentsko delo v Sloveniji predstavlja pomemben prehod mladih v svet odraslosti, hkrati pa omogoča pridobivanje delovnih izkušenj ter finančno podporo med študijem. V tem zapisu bomo na pregleden in razumljiv način predstavili osnovne informacije o študentskem delu, kako delujejo študentski servisi, kako je z izplačili, prispevki in dohodnino.

Kaj je študentsko delo?

Študentsko delo je občasno in začasno delo, ki ga lahko opravljajo dijaki in študenti z veljavnim statusom. Gre za pogodbeno delo, ki se izvaja preko študentskega servisa in ne predstavlja redne zaposlitve. Kljub temu pa študentom pripadajo nekatere osnovne pravice, kot so plačani odmori, zavarovanje za poškodbe pri delu ter vključevanje v sistem pokojninskega zavarovanja.

Vloga študentskih servisov

Študentski servisi so ključni posredniki med študenti in delodajalci. Omogočajo izdajo napotnic, poskrbijo za pravno-formalne vidike dela ter svetujejo glede pravic in dolžnosti študentov. Poleg tega pogosto objavljajo aktualna dela ter pomagajo pri reševanju sporov z delodajalci.

Kako se financirajo študentski servisi?

Servisi se financirajo iz koncesijske dajatve, ki jo delodajalec plača ob vsakem nakazilu študentu. Koncesijska dajatev v celoti znaša 16 % od bruto zneska, iz tega deleža se pa po različnih deležih financirajo delovanje servisa, študentske organizacije ter del tudi država. Servisi tako prejmejo 3,8% koncesijske dajatve.

Postopek prijave v študentski servis

Za prijavo v študentski servis potrebuješ osebne podatke, davčno številko in EMŠO. Večina servisov sama pridobi potrdilo o statusu študenta preko eVŠ sistema, kar pomeni, da dodatno pošiljanje dokumentacije ni potrebno.

Pravice študentov pri delu

Študenti imajo pravico do plačanega odmora, če delajo več kot 4 ure dnevno. Delodajalec mora zagotoviti tudi osnovno usposabljanje za varno delo (varstvo pri delu), medtem ko je zdravniški pregled večinoma že opravljen v okviru sistematskega pregleda na fakulteti. Malica in prevoz nista obvezno plačliva, razen če se tako dogovori z delodajalcem.

Minimalna urna postavka

Z 8. februarjem 2024 je bila določena nova minimalna bruto urna postavka za študentsko delo, ki znaša 7,34 €, kar pomeni približno 6,32 € neto. Višina postavke se vsako leto usklajuje z rastjo minimalne plače in inflacijo.

Razlika med neto, bruto 1 in bruto 2

Neto plača je znesek, ki ga študent prejme na svoj bančni račun.
Bruto 1 predstavlja osnovo za obračun plače, iz katere se odšteje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
Bruto 2 je celotni strošek delodajalca, ki vključuje:
- Bruto 1
- prispevke za zdravstvo,
- prispevek za poškodbe pri delu,
- koncesijsko dajatev (proračunski sklad ministrstva, prispevek za študentsko organiziranje in prispevek za študentske servise),
- dodatne koncesijska dajatev
- ter morebiten DDV.

Pokojninska doba

Študenti z vsakim mesecem, ko zaslužijo vsaj toliko kot znaša minimalna plača, pridobijo en mesec pokojninske dobe (največ 12 mesecev na leto). To obdobje se v prihodnosti upošteva pri odmeri pokojnine. Podatke o priznanih obdobjih je mogoče preveriti na portalu eZPIZ.

Dohodnina in normirani stroški

Dohodnina je davek na letni dohodek, ki ga obračuna FURS. V izračun se vključujejo vsi bruto dohodki iz študentskega dela in morebitnih drugih virov. Izračun poteka v naslednjih korakih:

Seštejejo se vsi bruto prihodki.
Od zneska se odšteje 10 % normiranih stroškov.
Nato se odšteje še splošna olajšava (v letu 2024: 9.333,78 €).
Presežek se obdavči po dohodninski lestvici.

Pozor: Če te starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, se prag za obdavčitev zniža. Zato se je priporočljivo s starši dogovoriti, kdo bo koristil davčno olajšavo.

Zaključek

Študentsko delo je odlična priložnost za pridobivanje izkušenj, vendar je pomembno poznati svoje pravice, obveznosti in tudi davčne posledice. Z nekaj osnovnega znanja lahko poskrbite, da bo delo potekalo brez zapletov, hkrati pa boste kar najbolje izkoristili svoje delovne priložnosti.

Za dodatne informacije priporočamo obisk portalov: