Študentski priročnik

Vse o področju študentskega življenja in iskanju rešitev v študentskem času (ter po njem)

Študentsko delo

Študentsko delo v Sloveniji predstavlja pomemben prehod mladih v svet odraslosti, hkrati pa omogoča pridobivanje delovnih izkušenj ter finančno podporo med študijem. V tem zapisu bomo na pregleden in razumljiv način predstavili osnovne informacije o študentskem delu, kako delujejo študentski servisi, kako je z izplačili, prispevki in dohodnino.

Kaj je študentsko delo?

Študentsko delo je občasno in začasno delo, ki ga lahko opravljajo dijaki in študenti z veljavnim statusom. Gre za pogodbeno delo, ki se izvaja preko študentskega servisa in ne predstavlja redne zaposlitve. Kljub temu pa študentom pripadajo nekatere osnovne pravice, kot so plačani odmori, zavarovanje za poškodbe pri delu ter vključevanje v sistem pokojninskega zavarovanja.

Vloga študentskih servisov

Študentski servisi so ključni posredniki med študenti in delodajalci. Omogočajo izdajo napotnic, poskrbijo za pravno-formalne vidike dela ter svetujejo glede pravic in dolžnosti študentov. Poleg tega pogosto objavljajo aktualna dela ter pomagajo pri reševanju sporov z delodajalci.

Kako se financirajo študentski servisi?

Servisi se financirajo iz koncesijske dajatve, ki jo delodajalec plača ob vsakem nakazilu študentu. Koncesijska dajatev v celoti znaša 16 % od bruto zneska, iz tega deleža se pa po različnih deležih financirajo delovanje servisa, študentske organizacije ter del tudi država. Servisi tako prejmejo 3,8% koncesijske dajatve.

Postopek prijave v študentski servis

Za prijavo v študentski servis potrebuješ osebne podatke, davčno številko in EMŠO. Večina servisov sama pridobi potrdilo o statusu študenta preko eVŠ sistema, kar pomeni, da dodatno pošiljanje dokumentacije ni potrebno.

Pravice študentov pri delu

Študenti imajo pravico do plačanega odmora, če delajo več kot 4 ure dnevno. Delodajalec mora zagotoviti tudi osnovno usposabljanje za varno delo (varstvo pri delu), medtem ko je zdravniški pregled večinoma že opravljen v okviru sistematskega pregleda na fakulteti. Malica in prevoz nista obvezno plačliva, razen če se tako dogovori z delodajalcem.

Minimalna urna postavka

Z 8. februarjem 2024 je bila določena nova minimalna bruto urna postavka za študentsko delo, ki znaša 7,34 €, kar pomeni približno 6,32 € neto. Višina postavke se vsako leto usklajuje z rastjo minimalne plače in inflacijo.

Razlika med neto, bruto 1 in bruto 2

Pokojninska doba

Študenti z vsakim mesecem, ko zaslužijo vsaj toliko kot znaša minimalna plača, pridobijo en mesec pokojninske dobe (največ 12 mesecev na leto). To obdobje se v prihodnosti upošteva pri odmeri pokojnine. Podatke o priznanih obdobjih je mogoče preveriti na portalu eZPIZ.

Dohodnina in normirani stroški

Dohodnina je davek na letni dohodek, ki ga obračuna FURS. V izračun se vključujejo vsi bruto dohodki iz študentskega dela in morebitnih drugih virov. Izračun poteka v naslednjih korakih:

  1. Seštejejo se vsi bruto prihodki.
  2. Od zneska se odšteje 10 % normiranih stroškov.
  3. Nato se odšteje še splošna olajšava (v letu 2024: 9.333,78 €).
  4. Presežek se obdavči po dohodninski lestvici.

Pozor: Če te starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana, se prag za obdavčitev zniža. Zato se je priporočljivo s starši dogovoriti, kdo bo koristil davčno olajšavo.

Zaključek

Študentsko delo je odlična priložnost za pridobivanje izkušenj, vendar je pomembno poznati svoje pravice, obveznosti in tudi davčne posledice. Z nekaj osnovnega znanja lahko poskrbite, da bo delo potekalo brez zapletov, hkrati pa boste kar najbolje izkoristili svoje delovne priložnosti.

Za dodatne informacije priporočamo obisk portalov:

Študentski dohodninski priročnik

Dohodnina in študentsko delo

Dohodki iz študentskega dela predstavljajo prve oblike zaslužka v življenju posameznika. Vsak dohodek, prejet prek študentske napotnice, je prijavljen Finančni upravi Republike Slovenije (FURS), kar pomeni, da se vodi v evidenci za namen obračuna dohodnine. Po koncu koledarskega leta FURS izvede avtomatski izračun dohodnine, posameznik pa prejme t. i. informativni izračun dohodnine. Na podlagi tega dokumenta se ugotovi, ali mora posameznik doplačati dohodnino ali mu pripada vračilo preplačanega davka.

Kaj je dohodnina?

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb. Med te dohodke spadajo tudi dohodki, pridobljeni prek študentskega dela. Obračun dohodnine poteka enkrat letno, na podlagi vseh obdavčljivih prihodkov posameznika v preteklem koledarskem letu. Napoved za odmero dohodnine ni potrebna, saj je postopek avtomatiziran.

Izračun dohodninske osnove

Za okvirni izračun dohodnine je najprej treba zbrati vse podatke o prejetih bruto zneskih v posameznem koledarskem letu. Ti podatki so dostopni na letnih izpiskih študentskih servisov. Če je bilo delo opravljeno prek več servisov, je treba izpise sešteti. V izračun se lahko vključijo tudi drugi dohodki (npr. pogodbe o delu, avtorske pogodbe), vendar jih pri osnovnem izračunu pogosto izpustimo zaradi poenostavitve.

Od skupnega bruto zneska se najprej odšteje 10 % normiranih stroškov, ki predstavljajo priznane stroške opravljanja dela. Nato se odšteje ustrezna davčna olajšava, ki je odvisna od statusa posameznika (glej spodaj). Preostanek predstavlja dohodninsko osnovo, ki se obdavči po lestvici dohodnine, objavljeni na spletni strani FURS.

Olajšave: splošna in posebna

Pri študentskem delu lahko posamezniku pripadata dve vrsti olajšav:

  1. Posebna osebna olajšava (t. i. študentska olajšava) je namenjena dohodkom iz študentskega dela. Uveljavlja se avtomatsko, če ima posameznik status študenta in je mlajši od 26 let. Pri tej olajšavi ni pomembno, ali ga starši uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana.

  2. Splošna olajšava pripada vsem zavezancem, ki jih starši ne uveljavljajo kot vzdrževane družinske člane. Če posameznika starši ne uveljavljajo, se mu prizna dodatna splošna olajšava, ki lahko pomeni višji neobdavčen dohodek. Vendar pa starši v tem primeru izgubijo določene davčne ugodnosti.

Letni zneski olajšav se določajo za vsako leto posebej. Za osnovno razumevanje je pomembno le, da lahko kombinacija obeh olajšav (če starši ne uveljavljajo vzdrževanja) znaša približno 10.000 evrov neobdavčenega dohodka.

Obdavčitev

Dohodnina se obračuna na podlagi dohodninske osnove, ki je izračunana kot:

bruto dohodek – 10 % normiranih stroškov – olajšave

Na tako dobljeno osnovo se nato uporabi dohodninska lestvica, ki je progresivna in razdeljena v več razredov. Lestvica je javno objavljena na spletni strani FURS. Če so med letom že bili odvedeni davki, se ti upoštevajo kot akontacija dohodnine in zmanjšajo morebitno obveznost doplačila ali vplivajo na vračilo.

Akontacija dohodnine

Akontacija dohodnine je vnaprejšnje plačilo dohodnine, ki ga izvajalec lahko odvede med letom. Pri študentskem delu je to redkeje, vendar se lahko zgodi, zlasti če so bile opravljene druge oblike dela (pogodbe, sejnine ipd.). Če so bila med letom plačila previsoka, se razlika po zaključnem obračunu vrne na osebni račun zavezanca.

Znižanje dohodnine

Obstajajo načini, s katerimi je mogoče vplivati na višino dohodnine. Eden ključnih je odločitev o tem, ali naj starši posameznika uveljavljajo kot vzdrževanega družinskega člana ali ne. Druga možnost pa je uveljavljanje dodatnih stroškov, če so ti nastali v povezavi z delom. Mednje spadajo stroški prevoza, malice, kilometrina, dnevnice in podobno, če so bili izplačani preko študentske napotnice.

Za uveljavljanje teh stroškov je potrebno ustrezno potrdilo delodajalca. Možno je tudi uveljavljanje dokazil o nakupu vozovnic za javni prevoz. Stroške je treba prijaviti pred koncem februarja (pred začetkom izdaje informativnih izračunov) ali v ugovoru na informativni izračun, ki ga posameznik lahko vloži v roku 15 dni po prejemu.

 

Obdavčitev študentskega dela je urejena z davčno zakonodajo in jo v celoti vodi Finančna uprava RS. Pomembno je poznati osnovne pojme, postopke in roke, da se izognemo neprijetnim presenečenjem ali morebitnim dodatnim obveznostim. Podrobne in aktualne informacije so dostopne na uradni spletni strani www.fu.gov.si.

Ureditev obveznega zdravstvenega zavarovanja po prenehanju študentskega statusa

Po prenehanju študentskega statusa posameznik izgubi pravico do zdravstvenega zavarovanja, če je bil prej zavarovan kot družinski član ali na podlagi študija. Zavarovanje si je treba urediti samostojno.

Zavarovanje se lahko uredi na več načinov:

Pred obiskom enote ZZZS je priporočljivo preveriti uradne ure poslovanja in si vnaprej natisniti ter izpolniti ustrezen obrazec, ki je na voljo na spletni strani ZZZS. Ob prijavi je potrebno predložiti osebni dokument. Na podlagi prijave se posamezniku določi obveznost plačevanja prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje.

Če oseba nima dohodkov ali sredstev, lahko na pristojnem centru za socialno delo zaprosi za kritje stroškov zdravstvenega zavarovanja s strani države. V tem primeru je treba izpolniti dodatne obrazce in priložiti ustrezna dokazila o materialnem stanju.

Prijava na Zavod RS za zaposlovanje

Po prenehanju statusa študenta se lahko posameznik prijavi na Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje kot iskalec prve zaposlitve. Namen prijave je pomoč pri iskanju zaposlitve, vključitev v aktivno politiko zaposlovanja ter možnost koriščenja določenih pravic in ugodnosti (npr. brezplačna izobraževanja, subvencionirane zaposlitve, povračilo stroškov).

Prijava poteka na portalu www.poiscidelo.si, kjer je najprej treba opraviti registracijo. Registracija je mogoča z e-poštnim naslovom ali digitalnim potrdilom. Po aktivaciji računa uporabnik izpolni osebne podatke, stopnjo izobrazbe, delovne izkušnje, znanja, poznavanje tujih jezikov in področja zaposlitve, ki ga zanimajo.

Po registraciji posameznika kontaktira svetovalec Zavoda, s katerim oblikujeta zaposlitveni načrt. Načrt vključuje poklicne cilje, pričakovanja, kraj iskanja zaposlitve in število mesečnih prijav na delovna mesta. Svetovalec določi tudi datum naslednjega razgovora, ki poteka v živo ali preko telefona.

Obveznosti prijavljenega vključujejo:

Ob prvi prijavi Zavod organizira informativno predstavitev, kjer posamezniki prejmejo informacije o svojih pravicah in dolžnostih, o možnostih izobraževanja ter o postopkih ob prijavi in napotitvah na delo.

Dodatne informacije

Osebi, ki je že bila zaposlena in je izgubila zaposlitev, lahko pripada denarno nadomestilo. Višina in trajanje nadomestila sta odvisna od predhodne delovne dobe. Več informacij je na voljo na uradni spletni strani Zavoda RS za zaposlovanje.

Posamezniku, ki je prijavljen na Zavod, pripada tudi povračilo stroškov v višini 30 evrov mesečno. Ob dogovoru s svetovalcem se je mogoče vključiti v številna brezplačna usposabljanja in delavnice.